Člani skupine smo se leta 2006 spoznali na jazz delavnici Jazzkamp Kranj. Naš repertoar obsega predvsem znane vokalne jazz popevke, ob katerih pač ne boste mogli obmirovati. Ob izvajani glasbi boste podoživeli uspešnice tridesetih, štiridesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja, ki so jih izvajali Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Davis yr., Nina Simone, Ella Fitzgerald…

Zagotavljamo vam, da se boste ob naši glasbi lahko do dobra naplesali swinga. Jazz Station Quartet uživamo v dobri glasbi, plesu, dobri družbi in preprosto ljubimo življenje.

PETRA POLAK - vokal

Najraje imam rdečo in zeleno barvo, pomlad in poletje, poskočne ritme, družabne ljudi. Obožujem mačke. Z jazzom sem se prvič srečala, ko sem kot otrok gledala ameriške risanke. Najrajši imam swing… Moja prva glasbena ljubezen je bila kranjska ska skupina Gromska, kjer sem štiri leta igrala saksofon. Obožujem ameriške filme iz petdesetih let prejšnjega stoletja in musicle. Trenutno sem najbolj navdušena nad Sammy Davisom.

Za pokušino sem pela tudi v narodnozabavnem bendu - pa se ni dobro končalo :)
Najbolj si želim: končno se enkrat naplesati lindy hopa.

TONI HUMAR - bas kitara

Z glasbo sem se začel ukvarjati v osnovni šoli, ko sem nekaj malega igral na akustično kitaro. Moja največja želja je bila igrati ritem kitaro v šolskem ansamblu, kjer je bil solo kitarist Primož Grašič. A zadeva se je obrnila tako, da je imel basist šolskega ansambla slabe ocene in ga tako razredničarka ni pustila igrati na šolskem plesu in s Primožem sva v treh dneh malo potrenirala bas kitaro in tako sem nastopil prvič s šolskim ansamblom kot basist (nekje leta 1980)... od takrat naprej ostajam le še basist. Kasneje je iz šolskega ansambla nastala skupina Apokalipsa (Primož Grašič – kitara, Matjaž Zupan – vokal, Janez Arzenšek – bobni, Matjaž Mohar – klaviature), s katero sem nastopal po Sloveniji in bivši Jugi kar precej let. Razšli smo se zaradi služenja vojaškega roka. V bivši JLA sem nato 8 mesecev igral bas kitaro v vojaškem orkestru in si tako pridobil nekaj izkušenj z južnjaškimi in makedonskimi ritmi. Po odsluženem vojaškem roku sem sodeloval še v dveh manj znanih rock zasedbah nato pa leta 90 obesil bas kitaro na klin (beri: prodal) in se posvetil svoji drugi ljubezni – računalništvu.

Prav dolgo nisem zdržal brez bas kitare, saj smo leta 1998 s kolegi – sodelavci v bivših prostorih propadlega podjeta Ikos v Kranju bolj za šalo kot zares ustanovili Ikos band, ki še danes preigrava starejše in novejše rock uspešnice. Leta 2006 pa me dolgoletni prijatelj Primož Grašič spet močno zasvoji z glasbo – tokrat z JAZZ-om. Pol leta obiskujem Primoževe privatne učne ure, nakar se udeležim Jazz kampa v Kranju (2006), kjer se dokončno zaljubim v jazz in tako jeseni s Petro Polak ustanoviva jazz kvartet.

BOJAN KRALJ - kitara

Že v zgodnjem otroštvu se srečam s prvim inštrumentom, flavto. Pri petih letih nastopam kot solist v pihalni zasedbi vrtca . :)  Z znano kompozicijo, Marching troop oz Naša četica koraka, navdušujemo po bližnji okolici.
Svojo prvo kitaro dobim pri 10. letih, zvečer. Spominjam se, da je bila to moja prva neprespana noč ter, da sem okrog dveh zjutraj že znal zaigrati Kuža pazi, na dve struni!
Vpišem se v glasbeno šolo kjer razočaran ugotovim, da je pred začetkom igranja na inštrument potrebno eno leto hoditi in se učiti teorijo o glasbi. Skoraj mi vzame veselje vendar vztrajam. Uspešno končam nižjo glasbeno šolo. Na enem od večernih posedanj na šolskem igrišču ob sadovnjaku ob prisotnosti prijateljev ugotovim, da po nekaj letih »šolanja« ne znam spremljati niti takrat zelo popularne Mrtve reke. Formalnega glasbenega izobraževanja ne nadaljujem.
Vaški roker mi pokaže nekaj osnovnih akordov in tako brenkam skozi mladost. Kitaro obesim na klin oz podstrešje in po skoraj desetletju ne igranja preko basista Tonija spoznam vrhunskega kitarskega virtuoza Primoža, ki privoli, da me vzame v uk. Od takrat (marec 2006) kitare skoraj ne dam iz rok, Jazz pa postaja moja največja ljubezen.
Veliko je sicer zamujenega, vendar verjamem, da se da s srcem in z vajo marsikaj nadoknaditi.
Vizija: S šarmantno sivimi zalisci stojim na odru Galussove dvorane Cankarjevega doma s svojim Jazzstation-om… Uživam!

JAKA STRAJNAR - bobni

Rojen 22. 2. 1978 ob 2. 22, srečna številka 2 ali 22.
Po poklicu profesor tolkal in akademski glasbenik tolkalec.
Bobni so bili moja ljubezen že v zgodnjih otroških letih, ko sem preko gramofona poslušal Beatle in zraven tolkel po škatlah za pralni prašek. Prave bobne sem si kupil v sedmem razredu osnovne šole in tako počasi začel uresničevati sanje postati bobnar. Po sodelovanju z različnimi rock bendi, mi je jazz postajal vse bližji. Tako sem se odločil tudi za študij jazz bobnov na Celovškem deželnem konservatoriju pri prof. Erichu Bachtraeglu, ki mi je dejansko odprl svet jazza in mi s tem pripomogel k verjetno trajni zasvojenosti s to zvrstjo glasbe.
 
Glede hrane nisem preveč izbirčen. Dobremu čipsu(Kellys) se žal ne morem upreti, zato se kolikor je možno upiram vsem, ki bi mi radi prinesli le tega, ker sicer izpraznim vrečo v nekaj minutah.
V prostem času poleti jadram na deski, pozimi pa tečem na smučeh.
Vsota vpisne številke na faksu je bila seveda  22, EMŠA pa 46, kar pa je na srečo tudi deljivo z 2.